PROTI TAJNIM SPORAZUMOM CETA, TTIP in TISA


V društvu Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije – TRS nasprotujemo trgovinskim sporazumom, saj vsebujejo kopico spornih področij in določb glede katerih kot civilna družba navkljub javnim pozivom vladi RS še vedno nismo dobili nobenih konkretnih odgovorov, glede tega kaj te prinašajo Sloveniji in našim državljanom. Sporazum s Kanado CETA je javno objavljen a RS navkljub vsem pomislekom in skrbem civilne in strokovne javnosti ni preverila njegovih posledic za našo družbo in okolje. Standardni odgovor ob utemeljenih vprašanjih se glasi, da so zadeve v fazi tajnih pogajanj in da se o vsebini ne da javno govoriti, kljub objavljenemu tekstu sporazuma CETA. Seveda pa ti tajni sporazumi skrivajo še eno zanimivo potezo, ki nas kot del civilne družbe še toliko bolj navdaja s strahom po izgubi naše suverenosti in negativnimi vplivi tako na gospodarstvo, kot tudi na okolje in socialni položaj državljanov. Na trgovinske sporazume CETA, TTIP in TISA, ki jih bodo izpogajali uradniki evropske komisije naši nacionalni predstavniki na tajnih pogajanjih nimajo neposrednega vpliva in komisija se zelo trudi da nacionalni parlamenti ne bodo imeli možnosti soodločanja in ratifikacije.


Pri teh pogajanjih gre za enostavno trgovanje z našo prihodnostjo, kar naj bi bilo jasno vsakomur, ki se zaveda, da so t.i. netarifne ovire trgovini hkrati naše pravice na socialnem, varnostnem potrošniškem, okoljevarstvenem področju. Ali bomo odločanje o tem res prepustili le uradnikom v Bruslju? Da večja liberalizacija trgovanja v stilu teh tajnih pogajanj pomeni le zmanjšanje samostojnosti in suverenosti vseh vpletenih držav in slabše pogoje tako za malo lokalno gospodarstvo, kot tudi recimo za kmetijstvo, je zlahka jasno vsakemu povprečnemu državljanu, le tistim ki naj bi vodili državo v njegovem imenu očitno ne. Vsa leta poslušamo kako nekonkurenčno je slovensko gospodarstvo in kako izvoz poganja našo rast sedaj pa sklepamo sporazum, ki nas bo izpostavil izostreni konkurenci – na katero nismo pripravljeni – in kateri bo temeljito premešal trgovino znotraj EU torej trg na katerega ustvarimo 75% vsega izvoza. Zato je predvsem neprimerno zavajati javnost o gospodarski rasti in novih delovnih mestih, kot je to nedavno storil predsednik vlade.


Prav tako nas skrbi da Slovenija še vedno ni jasno zavrnila mehanizem ISDS, ki korporacijam omogoča tožbo držav zoper njene legitimne zakone. Ne glede na absurdne zahtevke in tožbe ki so se dogajale v preteklosti, in se še vedno dogajajo na podlagi tega mehanizma, se Slovenija še vedno ni jasno odločila o njem. Da se moramo zavzeti za izključitev mehanizma ISDS iz sporazumov priporoča tudi študija profesor Damijana, zato nas resnično zanima kakšen razmislek je tu potreben.

Ti sporazumi večajo moč korporacij in omejujejo suverenost držav, tako preko mehanizma ISDS s katerim so korporacije v preteklosti zagrozile in tako preprečile sprejem zakonodaje kot tudi zaradi t.i. regulatornega sodelovanja. Osnutek poglavja o regulatornem sodelovanje, ki je nedavno odtekel v javnost jasno kaže, da bodo države imele zvezane roke pri snovanju nove zakonodaje, saj bodo multinacionalke tiste ki bodo lahko oblikovale zakone že od samega začetka. Je potem sploh še smiselno da imamo zakonodajno telo, ki mu rečemo parlament?


Izkušnje nas učijo. Takšne korporativne interese smo že imeli pri ACTI. Tajna pogajanja, tajni podpisi in zagotovila, da se nič več ne da spremeniti. Pa se je dalo in se je ustavilo in nobene od takrat povedane škode in posledic ni.

Za zaključek. Te sporazume povezuje zgolj pohlep in želja kapitala po čim večjem profitu, ki bi z grobo deregulacijo in posegi v suverenost držav, uničil javne storitve in skupno dobro nas državljanov, delavcev, kmetov, torej tistih, ki smo tako in tako vedno na udaru brezbrižnega kapitala in ki moramo vedno najbolj prenašati bremena kriz in slabih ter napačnih odločitev tistih, ki jih očitno naše dobro ne skrbi.


Skrajni čas je, da se s takšno prakso preneha, zato pričakujemo, da bo sprejeta odločitev, ki bo v interesu državljanov, ki so/smo vam podelili mandat in tudi dolžnost, da glasujete v naše dobro. Prav tako je skrajni čas da Slovenija prične zastopati svoje interese tudi znotraj EU in Bruslju reče jasen ne kadar je to potrebno. V primeru omenjenih trgovinskih sporazumov, o katerih danes govorimo, je jasen ne še kako potreben.


V Ljubljani, 12.02.2015


Iztok Majhenič